Pravljica sonca - Fairy tale of the sun

   
     Info: +386 (0)51 63 43 11
Tap To Call

Izleti v okolico   arrow

Previous Image
Next Image

Dva velika fevdalna posestnika na širšem ormoškem območju, ki sta po premiku meje okoli leta 1200 obvladovala to ozemlje, sta bila viteška rodbina gospodov Ptujskih in nemški viteški red. Predvsem slednji je obvladoval kraje Velika Nedelja, Jeruzalem in dvorec Temnar (Miklavž pri Ormožu).

Velika Nedelja

Kraj je po legendi dobil ime po bitki, ki naj bi se odvijala na velikonočno nedeljo neposredno pred letom 1200, v kateri je Friderik II. Ptujski s pomočjo nemškega viteškega reda Madžarom iztrgal še neobljudeno velikonedeljsko ozemlje in jo v zahvalo za pomoč v bojih podelil viteškemu redu.

Velika Nedelja je tako postala pomembna urbana naselbina predvsem zaradi svoje cerkveno-upravne funkcije.

Simbola njene nekdanje veljave sta pražupnijska cerkev Sv. Trojice, postavljena kmalu po letu 1200 (v romanski apsidi je najstarejši krstilnik na Slovenskem iz. ok. 1235. leta) in grad – stara križniška komenda, ki se prvič omenja leta 1273, a je v svoji zasnovi po vsej verjetnosti nastal že kmalu po letu 1200. Kljub temu da je srednjeveško jedro gradu še ohranjeno v jugozahodnem delu sedanje grajske stavbe, pa danes prevladuje renesančna gradbena koncepcija.

Naslednje večje prenove je bil namreč grad deležen v času komturja Markvarda barona Egkh-Hungersbacha med letoma 1612 in 1619. Okvirno med letoma 1723 in 1730 so grad obsežno prezidali in mu dali podobo sodobne baročne rezidence.

V prostorih gradu je na ogled etnološka zbirka, v grajski kapeli pa sta bila razstavljena dva imenitna gotska kipa sv. Marjete in neznane svetnice (sv. Doroteje ?) iz časa po letu 1400, ki sta danes na ogled v Grajski pristavi v Ormožu.

Njun nastanek je vezan na znano trojico gotskih kipov ptujskogorske kiparske delavnice: sv. Katarino, sv. Barbaro in Sočutno iz kapele velikonedeljskega gradu (na ogled v galeriji ptujskega gradu). Sorodnosti s kipoma sv. Katarine in sv. Barbare so tako izrazite, da se zdi upravičena domneva, da so štirje kipi prvotno tvorili skupino štirih deviških okronanih svetnic. V gradu je na ogled še stalna zgodovinska razstava Velika Nedelja skozi stoletja. Ogled je voden, velja pa tudi za grajsko kapelo ter cerkev Sv. Trojice.

Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, OE Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož, tel.: 00386 (2)741 72 90, muzej.ormoz@pmpo.siwww.pmpo.si

Miklavž pri Ormožu

Gručasta vas s cerkvijo sv. Miklavža je bila prvič omenjena leta 1486. Cerkev so povečali leta 1655, današnjo podobo pa je dobila med leti 1683 in 1692, opremo pa do leta 1696. Posebej imeniten in na širšem ormoškem območju največji je glavni oltar iz leta 1716. Cerkev odlikuje bogata baročna oprema iz 1. polovice 18. stoletja.

Od prvotne manjše in nižje cerkve sta ohranjena le del južne stene in večina zvonika v severozahodnem vogalu.

V kraju je še gasilski muzej, ki se lahko pohvali z največjo zbirko motornih brizgaln na Štajerskem.

Gasilski muzej, Miklavž pri Ormožu 30, tel.: +386 (0)41 388 059, www.gz-ormoz.si/pgdmiklavz

Geslo nemških vitezov »pomagati, braniti, zdraviti« je veljalo tudi v dvorcu Temnar. Gre za nekdanji strelski dvorec Hermana Ptujskega, ki ga je leta 1249 pridobila velikonedeljska komenda in je danes baročno preoblikovan.

Dvorec Temnar, Hermanci 54, tel.: +386 (0)31 692 253, www.curin-temnar.si

Jeruzalem

Zaradi energetskih silnic, vinske ceste, ob kateri uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnih razglednih točk in baročne romarske cerkvice, ki je akcent v njegovi prepoznavni veduti, Jeruzalem upravičeno imenujemo nebeški kraj. V to je prepričal že križarje, ki so v 13. stoletju tod iskali pot v palestinski Jeruzalem.

Cerkev Žalostne Matere božje, mali biser v osrčju Slovenskih goric, krasi bogata baročna kiparska oprema iz prve polovice 18. stoletja, med katero je posebej imeniten bogat Anin oltar v severni kapeli.

Središče ob Dravi

Območje današnjega Središča ob Dravi je bilo poseljeno že v mlajši kameni dobi. V pisnih virih pa se kraj prvič omenja šele leta 1255, ko so gospodje Ptujski od madžarskega kralja Bele IV. prejeli v fevd stolpast grad, postavljen na Gradišču. O gradu iz virov ni dosti znanega, čeprav je bil kot obmejna utrdba na stari deželni meji z Ogrsko zagotovo zelo pomemben. Vemo le, da so ga leta 1532 razdejali Turki, 1589. pa se že omenja kot razvalina.

Danes je Središče znano po oljarni, kjer že celo stoletje stiskajo odlično naravno središko bučno olje, priznano doma in v tujini. Njegovo nastajanje si je mogoče tudi ogledati ter okušati dobrote z bučnicami in oljem. V Središču sta ogleda vredni še poznogotska cerkev Žalostne Matere božje z bogato baročno opremo in zgodovinska zbirka NOB, v kateri so predstavljeni utrinki boja proti okupatorju, na bližnjih Grabah pa srednjeveška cerkev sv. Duha z ohranjeno poznogotsko tabernakeljsko hišico.

Sv. Tomaž

Sv. Tomaž, kraj na imenitni razgledni točki, se je razvil na mestu nekdanje neolitske naselbine. Župnijska cerkev iz let 1715 – 1727 je pomembna, stilno napredna baročna arhitektura s tlorisom enakokrakega križa in polkupolasto poudarjenim centralnim prostorom. Notranjščino krasijo freske Jakoba Brolla iz leta 1894.

Okoliški gričevnat svet sestavljajo široka slemena med izviroma Lešnice in Sejanskega potoka. Na najvišjem griču Gomila stoji stolp, s katerega je čudovit razgled daleč naokrog. V centru Sv. Tomaža je postavljen turistični zemljevid občine, ki posameznika vodi po vaseh, kjer so postavljeni šaljivi vaški grbi. Na poti iz Savcev proti Ptuju je veliko Savsko jezero, primerno za ribolov.

Lahko pa se podate v bližnjo okrog 255 let staro cimprano hišo v Koračicah, kjer sta Brumnova klet in manjši muzej starinskih predmetov.

Klečaja Brumen: Koračice, 2259 Sv. Tomaž pri Ormožu, tel.: +386 (0)41 396 508, anton.brumen@gmail.com

Podgorci

Podgorci so slikovita vas, razložena pod južnim robom Slovenskih goric, nad vasjo pa stoji poznogotska župnijska cerkev sv. Lenarta s kvalitetno baročno prižnico.

Zaradi kakovostne vinogradniške lege so na hribu nad vasjo številnimi vinogradi, po katerih je kraj pod goricami tudi dobil ime. Vsako leto spomladi pripravijo vincekovanje ter Praznik vina in domačih jedi, tukajšnjo najpomembnejšo turistično prireditev.

Kog

Razloženo vinogradniško naselje ima čudovit razgled na hrvaško Medžimurje. Razteza se po dveh slemenih in povezuje šest vasi: Gomilo, Kog, Lačaves, Jastrebce, Vitan in Vodrance.

Ljudje se ukvarjajo pretežno z vinogradništvom, s poljedelstvom, sadjarstvom in z živinorejo.

Sredi Koga stoji cerkev sv. Bolfenka, zgrajena konec 17. stoletja na mestu starejše kapele iz leta 1607. Ima značilen zgodnjebaročni tloris, sestavljen iz velike pravokotne ladje z zvonikom nad zahodno fasado in majhnega kvadratastega prezbiterija. Ker je bila 1945 zaradi vzhodne fronte precej porušena, so jo do leta 1959 deloma na novo zgradili.

Svetinje

Svetinje kraljujejo nad čudovitimi vinogradi. Tam, kjer danes stoji baročna cerkev, so že leta 1603 postavili kapelo v čast vsem svetnikom. Po legendi so se namreč popotniki pred kapelo ustavljali, molili ter se priporočali bogu, na koncu pa vzklikali: »Vsi svetniki, prosite za nas!«, po čemer naj bi cerkev in kraj okoli nje dobila ime Svetinje.

Župnijska cerkev Vseh svetnikov je enotne gradnje, z delno ohranjeno originalno baročno opremo in s poslikavo priljubljenega furlanskega slikarja Jakoba Brolla. Ob cerkvi je v enkratnem ambientu 300 let stare obokane kleti urejena reprezentančna vinoteka , ki na enem mestu ponuja vina izbranih vinarjev z območja Jeruzalema.

Bogat izbor vin in ostalih lokalnih posebnosti je mogoče okusiti na vodenih degustacijah za večje in manjše skupine obiskovalcev.

Na Svetinjah je postajališče za avtodome.

Hum

Sredi poti med Ormožem in Središčem se ob cesti dviga 301 meter visok grič Hum, na njem pa razložena vinogradniška vas.

Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika je bila postavljena leta 1611 na mestu starejše kapele. Postaviti jo je dal ormoški graščak Ladislav Pethe v poznogotskem slogu.

Zvonik pred zahodnim pročeljem so prizidali v prvi polovici 18. stoletja, obok v ladji in zakristija pa sta iz začetka 19. stoletja.

S Huma so čudoviti pogledi na ormoške gorice.