Pravljica sonca - Fairy tale of the sun

   
     Info: +386 (0)51 63 43 11
Tap To Call

Ormož   arrow

Previous Image
Next Image

Ormoška naravna terasa nad reko Dravo je bila poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št. Tu, pod obronki Slovenskih Goric, so se križale pomembne prometne poti in takšna lega je Ormožu stkala bogato zgodovino.

V bronasti dobi je Ormož po pomenu, velikosti in svojevrstni urbanistični zasnovi prekašal vse sosednje kraje in bil največja naselbina v vzhodnoalpskem prostoru. Še danes ne vemo, zakaj je pozneje propadel.

Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, bivanjski, celo kulinarični in pivski kulturi takratnih prebivalcev.

Šele v srednjem veku je mesto ponovno zraslo. Prvič ga omenja listina iz leta 1273 kot Holermuos. To je bil čas bojev za vzhodno mejo med ogrskimi kralji in Salzburško nadškofijo. Zaradi strateškega pomena je kraj že leta 1293 dobil trške, leta 1331 pa že mestne pravice.

Gospodje Ptujski so tu, na obrambni meji z Madžari, postavili utrjen grad.

Mesto se je razvijalo samostojno, grajske stavbe so bile od njega ločene z obzidjem. V čast ptujskemu graščaku Frideriku, ki je Ormožu podelil mestne pravice, so ga začeli imenovati Friedau, vendar se staro ime Holermuos ni povsem izgubilo. Po glasovnih spremembah je skozi stoletja nastalo današnje ime Ormož.

Mesto so večkrat opustošili požari, razdejali so ga Madžari (1487), Turki (1532), uporni madžarski kmetje (1605) in Kruci (1704).

Mirnejše obdobje za razvoj mesta se je začelo šele v drugi polovici 18. stoletja.

Poleg običajnih mestnih privilegijev so meščani smeli prirejati tudi letne sejme in ta tradicija se je ohranila do današnjih dni; Jakobov sejem je še vedno prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, cvetni sejem na cvetni petek in Martinov sejem 11. novembra, na praznik sv. Martina.

Leta 1927 je dr. Majerič v Ormožu ustanovil mednarodno znan sanatorij za zdravljenje revmatičnih bolnikov. Že takrat je Ormož postal privlačen turistični kraj.

Današnjemu Ormožu na pomembni prometni legi dajejo veljavo naravne danosti in kulturna dediščina, prenova mesta pa je ohranila njegovo staro mestno podobo.

Danes sodi Ormož med najlepša mesta na Slovenskem.

Ormoški grad

Ormož, park, zgodovina

Graditi so ga začeli okoli leta 1278, ko je Rudolf Habsburški dovolil Frideriku Ptujskemu, da si tu postavi grad. Najprej so postavili južni trakt kot trinadstropno utrjeno hišo, kmalu so ji dodali veliko obzidano dvorišče. Na severovzhodnem vogalu so ga zavarovali z obrambnim stolpom, v njem pa v drugem nadstropju uredili še danes ohranjeno grajsko kapelo.

Po izumrtju Ptujskih gospodov v 15. stoletju je bil grad last različnih plemiških družin, danes pa grajski prostori služijo za reprezentančne potrebe Občine Ormož ter potrebe knjižnice, muzeja, radia in TICa. Ob imenitnih poslikavah, ki sodijo v vrh klasicistične umetnosti v Sloveniji, so v gradu na ogled še arheološka razstava Med Dravo in Muro – predstavitev arheološke dediščine obmejnih občin Prlekije in Medžimurja, zgodovinska razstava Ormož v času Karađorđevićeve in Titove Jugoslavije, razstava o ormoškem sanatoriju Iz zapuščine Dr. Otmarja Majeriča, zasebna zbirka Marka Sluge in zbirka slik sodobne slovenske ustvarjalnosti.

Grajska pristava

muzej, grad, Ormož

Grajska pristava je zgradba, ki jo povezuje več gospodarskih poslopij, nastalih v različnih časovnih obdobjih od 18. stoletja naprej. V razstavnih prostorih so na ogled razstava Srednjeveška plastika z ormoškega območja, arheološka razstava Od igrače do žare, tematska predstavitev ormoške poznobronastodobne in železodobne keramike (11.-1. stol. pr.n.št.) ter razstava Lonec lončarja hvali.

Ormoški park

Ormož, pohodništvo

Po letu 1910, ko je grad prešel v last družine Wurmbrand-Stuppach, so okrog gradu uredili velik angleški park in ga zasadili tudi z nekaj primerki eksotičnih dreves, kot so maklura, tulipanovec in ginko. Po svoji zasnovi in pestrosti sodi med najlepše v Sloveniji in je eden redkih tako dobro ohranjenih grajskih parkov pri nas. Na vzhodnem robu parka so na začetku 20. stoletja postavili kapelo z grobnico zadnjih grajskih lastnikov. Pred gradom je še spominska aleja pomembnih mož Ormoža in okolice.

Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, OE Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož, tel.: 00386 (2)741 72 90, muzej.ormoz@pmpo.si, www.pmpo.si

Cerkev Sv. Jakoba

križniki, Jakobova pot

Na vzhodnem robu Mestnega trga stoji župnijska cerkev sv. Jakoba. Najstarejši del stavbe predstavlja današnja pravokotna ladja, ki pa jo je mogoče časovno opredeliti le zelo okvirno v prvo polovico ali sredino 14. stoletja.

Okoli leta 1400 ali v prvih letih 15. stoletja so ladji prizidali današnji prezbiterij. Takrat so na severni strani zgradili še zakristijo z znanim reliefom v luneti portala. Severna kapela je bila cerkvi verjetno prizidana v sedemdesetih ali osemdesetih letih 14. stoletja, še pred koncem 14. stoletja pa je bila zaključena s poligonalnim sklepom in obokana.

Ladja je imela najprej raven strop, po mestnem požaru leta 1647 pa so jo baročno banjasto obokali, predelave v 19. stoletju pa niso bistveno spremenile cerkvene podobe.

Najstarejša poslikava v cerkvi je nastala nekje po sredini 14. stoletja, okoli leta 1630 je nastala ekspresivna kompozicija Zadnje sodbe na slavoločni steni, glavni okras ladje pa predstavlja slikarija na severni steni ladje, kjer je v štirih vrstah naslikanih 48 prizorov iz Stare in Nove zaveze.

V cerkvi je ogleda vreden še krstilnik iz 16. stol., del nekdanje opreme ormoškega frančiškanskega samostana, ki ga je konec 15. stol. ustanovil Jakob Szekely. Nasproti vhoda v cerkev stoji poznobaročno Marijino znamenje.